S preučevanjem možganskih omrežij do zgodnjega prepoznavanja demence

Demenca je ena najhitreje rastočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Leta 2021 je bilo po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije več kot 57 milijonov obolelih, število pa se zaradi staranja prebivalstva hitro povečuje – do leta 2050 naj bi se skoraj potrojilo. Kljub razširjenosti ostaja demenca pogosto spregledana ali pozno diagnosticirana, saj se prvi znaki lahko kažejo neopazno in jih okolica pripisuje staranju ali stresu.

Z izrazom demenca označujemo sindrom, ki ima več različnih vzrokov. Prav zgodnje odkrivanje pa je ključno, saj imajo različni tipi demenc drugačen potek in drugačno zdravljenje.

Z zgodnjim odkrivanjem kognitivnega upada in demence se ukvarja tudi dr. Matej Perovnik, raziskovalec in specializant na nevrološki kliniki UKC Ljubljana. V okviru svoje doktorske naloge je raziskoval, kako bolezenske spremembe v možganih lahko prepoznamo z analizo možganskih omrežij.

"Za razliko od preostalih metod gre pri analizah možganskih omrežji za to, da se ne gleda enega posameznega dela možganov, ampak pogledamo možgane v celoti, kako se en del odnosno spreminja glede na druge," je pojasnil.

V okviru študije so najprej identificirali, kakšna so možganska omrežja in kje se pri osebah s kognitivnim upadom oziroma demenco dogajajo spremembe, zdaj pa že lahko pri posameznem pacientu ocenijo, ali so ta omrežja bolezensko že spremenjena ali ne, in tudi, za katero demenco gre. "Ugotovili smo, da so različni tipi demenc povezani z različnimi, značilnimi možganskimi omrežji," je še dodal sogovornik.

Za postopek določanja in izračunavanja teh možganskih omrežij so uporabili posebno statistično metodologijo in slikovno metodo FDG PET/CT. Kot je pojasnil Perovnik, je FDG PET/CT slikovna metoda, s katero se spremlja presnova glukoze v organih v telesu. Metoda se je najprej začela uporabljati na področju onkologije, pred 15 ali 20 leti pa tudi v nevrologiji.

"Tisto, kar je bistveni doprinos moje doktorske naloge, so natančne analitične metode, s katerimi analiziramo slike in ugotavljamo spremembe v možganih," je povedal. Ta posebna metodologija je sooblikovala lani objavljene mednarodne smernice za ocenjevanje slik možganov v klinični praksi.

Raziskovanje zgodnjih sprememb

Znano je, da nevrodegenerativni procesi lahko trajajo več desetletij, preden se bolezen izrazi. V možganih se nalagajo napačno zvite beljakovine, ki motijo delovanje živčnih celic. Te beljakovine lahko dolga desetletja delajo škodo, kar sčasoma povzroči spreminjanje možganskih omrežij, torej funkcioniranje možganov, je pojasnil sogovornik. V končni fazi pa začnejo možgani odmirati.

Znanstveniki te procese kopičenja beljakovin že dlje časa spremljajo s klasičnimi metodami, kot sta PET slikanje in analiza možganske tekočine, v zadnjih letih vse pogosteje tudi z analizo proteinov v krvi, ki pa imajo svoje omejitve.

Z metodo proučevanja spremenjenih možganskih omrežji pa se diagnostika demenc izboljšuje, je povedal Perovnik, poleg tega pa se kaže, da bi lahko v prihodnosti to predstavljal tudi kot marker spremljanja bolezni.

V prihodnje se nameravajo usmeriti v raziskovanje sprememb, ki se pojavijo že pred izraženo boleznijo. "Metoda FDG PET/CT je koristna, ker v primerjavi s strukturno magnetno resonanco lahko tukaj zaznamo spremembe v funkciji, ki se pojavijo že prej, preden so prisotne spremembe v strukturi možganov.

Natančno lahko tudi določimo, koliko so te spremembe že napredovale." V raziskavi, ki je sledila doktorskemu delu, so pokazali tudi, da spremembe postajajo vedno bolj izrazite z napredovanjem bolezni.

Določanje možganskih omrežij se sedaj uporablja tudi v klinični praksi. Vse slike sedaj analizirajo klasično - z vidnim pregledom slike in z napredno analizo. To v klinični praksi izboljšuje natančnost diagnoze demenc. Zgodnje odkrivanje pa se v klinični praksi še ne izvaja, saj bolnikom, ki imajo zgodnje bolezenske spremembe v možganih, ne pa tudi simptomov, ne morejo ponuditi učinkovitih zdravil.

Obstoječa zdravila namreč zgolj zavrejo simptome bolezni, niso pa učinkovita v fazi, ko so simptomi še zelo blagi. "Tudi če ugotovimo, da se te beljakovine nabirajo, ne moremo vedeti, v kakšnem časovnem oknu, če sploh, se bo razvila demenca."

Bolezen nenatančno opredeljena

Na vprašanje, zakaj zdravljenje demenc tako zaostaja za diagnostiko, je Perovnik dejal, da področje nevrologije, kar se tiče zdravljenja, v celoti zaostaja za drugimi vejami medicine, denimo onkologijo ali kardiologijo. Zaradi tega je raziskovalna dejavnost še toliko bolj pomembna.

"Sicer pa razvoj zdravil običajno sledi razvoju natančne diagnostike. Poleg tega je bila demenca zelo nenatančno opredeljena. Med bolniki so ljudje, ki imajo različne bolezni." Za izrazom demenca se namreč skrivajo različne bolezni, na primer Alzheimerjeva bolezen, demenca z Lewyjevimi telesci in druge. Po sogovornikovih besedah je pomembno, da se te različne skupine obravnavajo ločeno, saj potrebujejo različne terapevtske pristope in različna zdravila.

Julija letos je Evropska agencija za zdravila odobrila drugo zdravilo za alzheimerjevo bolezen, prvo je bilo odobreno lani. Zdravili sta namenjeni bolnikom z zgodnjo alzheimerjevo boleznijo, kot rečeno, pa ne odpravljata vzroka bolezni, ampak podaljšujeta faze, ko je človek še funkcionalen. "To je prvi korak od mnogih na poti do tega, da bomo enkrat v prihodnosti zdravili ne le simptomov, ampak biologijo, preden ta pripelje do težav," je komentiral Perovnik.

Ena od bolezni staranja, ne neizogibni del starosti

Kot še pravi, se je prav zaradi tega razkoraka med razširjenostjo bolezni in še vedno skromnimi možnostmi, ki jih ponuja medicina tem bolnikom, odločil za raziskovanje demenc. "Upam, da bomo začeli demenco obravnavati kot eno od bolezni staranja, ne pa kot neizogiben del starosti."

Perovnik je za svoje doktorsko delo junija prejel nagrado dr. Ane Mayer Kansky za najbolj odmevno doktorsko delo na področju medicine, ki jo podeljuje Univerza v Ljubljani.